Postojnska jama
 

Postojnska jama je splet 20 kilometrov kapniških rovov, galerij in dvoran, v katero so izkušeni vodniki v 190 letih pospremili že več kot 33-milijonsko množico obiskovalcev. To je največja jama klasičnega krasa in hkrati najbolj obiskana turistična jama v Evropi. Najzanimivejše rove je leta 1818 odkril Luka Čeč in domačini so že naslednje leto jamo uredili za turistični ogled. Pred tem so bili obiskovalcem dosegljivi le vhodni rovi, kjer so bili podpisi obiskovalcev dokumentirani od 13. stoletja dalje. Leta 1872 so bili položeni železniški tiri po jami, leta 1884 pa napeljana elektrika.

Pivka in Črna jama
 

Podzemeljska Pivka je med Postojnsko kotlino in Planinskim poljem oblikovala jamski sistem, katerega del sta tudi Pivka in Črna jama. To je preplet vodnih in suhih podzemnih rovov z barvitim kapniškim bogastvom, posebnimi jamskimi pojavi, ki jih težko najdemo kje drugje in na več mestih podrtim jamskim stropom. Črna jama je bila obiskovalcem dostopna že v srednjem veku in prav tu so v začetku 18. stoletja našli človeško ribico in jamskega hrošča. Danes je ob vhodu v jami urejeno sodobno turistčno naselje.

 
Predjamski grad 
 

Le 10 km dalje od Postojnske jame se nahaja eno najslikovitejših čudes človekove zgodovine – Predjamski grad. Že več kot 700 let kraljuje v 123 m visoki skalni steni, mogočen, izzivalen in nezavzeten, kot nalašč za skrivno domovanje drznega, svojeglavega in upornega viteza Erazma Predjamskega, ki ga opisuje romantična in lepa zgodba o razbojniškem gospodu. Le ta si je na cesarskem dvoru nakopal zamero, zato ga je začel zasledovati tržaški glavar Gašper Ravbar. Da bi ga prisilil k vdaji, je pozimi leta 1484 več mesecev oblegal grad, pri tem pa je bil - kot v posmeh - nekajkrat deležen Erazmovih daril, s katerimi se je vitez oskrboval skozi skrivni rov. Ravbar je spoznal, da lahko zavzame utrdbo le z zvijačo. Podkupil je Erazmovega služabnika, ta pa mu je svetoval, naj vojščaki namerijo topove tja, kamor hodi še cesar hodi peš. Ravbar je na dano znamenje tako tudi storil. Krogla je prebila tanki zid in Erazem je bil mrtev. Na legendo spominja Erazmov rov, po katerem se lahko najpogumnejši obiskovalci dandanes tudi povzpnejo.

Vivarij Proteus
 

Že od sredine 17. stoletja je Postojnska jama zanimala tudi naravoslovce in tako pomeni zibelko speleobiologije, vede o življenju v podzemlju. Po ocenah raziskovalcev tu živi okrog 130 različnih vrst živali. V ponudbi Vivarija Proteus predstavljamo obiskovalcem temeljne pojme in zgodovino krasoslovja in speleobiologije, posebnosti podzemeljskega okolja ter jih seznanjamo z najznačilnejšimi predstavniki jamskih živali. Obiskovalci si ogledajo multimedijsko predstavitev o krasu in življenju v podzemlju, v vivarijih pa žive predstavnike jamskih živali iz Postojnske jame, kjer je posebna pozornost posvečena najznamenitejši izmed njih – človeški ribici ali močerilu (Proteus anguinus). V tem delu jame se nahaja tudi speleobiološki laboratorij za potrebe znanstvenega raziskovanja. Ogled zlasti priporočamo tistim, ki želijo o podzemlju izvedeti več.

 
Park vojaške zgodovine Pivka

 

Pivka je eno najbolj strateških območij v Evropi, skozi katero vodijo ključne prometne poti med Srednjo Evropo in Mediteranom. V kraju, ki ga že od nekdaj zaznamuje vojaštvo in utrjeni obrambni sistemi, danes nastaja muzejsko in turistično središče Park vojaške zgodovine Pivka, ki predstavlja zgodbo o strateškem pomenu Postojnskih vrat, nacionalno tankovskoartilerijsko zbirko in podzemno utrdbo Alpskega zidu na Primožu.